Pridobivanje surovine

1. Pridobivanje surovine

CREATON med proizvodnjo keramičnih strešnikov uporablja, na podlagi lastno zastavljenih kriterijev čistosti,  izključno naravne surovine, torej glino, ilovico in vodo, ki jih pridobiva v neposredni bližini industrijskega poslopja.  Glina in ilovica predstavljata osnovni sestavini keramičnih strešnikov. Surovini sta nastali med ledeno dobo ter v obdobju za njo, kot rezultat preperevanja glinenca.  
Glina se ob kontaktu z vodo spremeni v zelo fino zrnato strukturo oziroma v plastično surovino z visoko kapaciteto vpijanja vode.  Posledično ima zmožnost močnega krčenja, obenem pa je ekstremno odporna med procesom žganja.  
Ilovica ima, zahvaljujoč visoki vsebnosti kremena, v primerjavi z glino bolj grobozrnato strukturo. Zaradi visoke vsebnosti železovih vezi  se med procesom žganja pojavi za strešnike značilna rdeča barva. 
Surovino je možno kar iz 18 metrov globine pridobivati z ogromnimi kolesnimi vedričarji. Samoumevno je, da naši koncepciji primerno, rudnike po uporabi renaturaliziramo ter jih tako "vrnemo" naravi. 

2. Transport

Nahajališča surovin so v neposredni bližini industrijskih poslopij, zato ni potrebe po dolgih in okolju škodljivih transportnih poteh. Surovine dostavijo direktno v tovarno, npr. v obrate v Großengotternu potujejo po tekočem traku, v ostale obrate pa dostavijo s pomočjo tovornjaka. 

3. Skladiščenje gline

V kolikor se v določenem skladišču napolnijo vse kapacitete, se izkopano surovino začasno hrani na prostem. 

Priprava

4. Sektorsko odmerjanje
Ko surovina prispe v obrat, se s pomočjo t.i. sektorskega odmerjanja, v optimalnih odmerkih odpelje do faze pripravljanja. K surovini primešajo vodo, nato pa jo s pomočjo večtonskih mešalcev obdelajo v fino-zrnato maso.  

5. Valjasto mletje
S pomočjo valjastega mletja še bolj zdrobijo maso ter jo stanjšajo pod 20 mm. 

6. Valjasti drobilnik
V valjastem drobilniku mleto snov še bolj zdrobijo, pod 0,8 mm. V guttauskem obratu zmanjšajo drobljenec  celo na 0,035 mm. S tem postopkom pridobijo naši izdelki  „PREMION" in  „KERA-Biber" izjemno lomno žilavost.  

7. Usedalnik
Nato osnovno maso s tekočim trakom transportiramo v usedalnik, kjer počiva približno dva tedna, dokler pripravljena surovina ne doseže popolnega stanja za proizvodnjo kvalitetnih izdelkov oziroma, ko se vsebnost vlage ne spreminja več. 

8. Szűrős köradagoló
Ko surovina doseže popolno stanje, jo transportiramo naprej do  ... szűrős köradagolóba.., kjer jo navlažijo, nato pa jih stisnejo v majhne, glinene palčke enakih oblik. Ker niso vozlaste strukture, se smatrajo kot snov za idealno oblikovanje.

Oblikovanje

9. Vakumska stiskalnica
Osnovno masa potuje naprej v vakumsko stiskalnico, ki na pol pripravljeno maso oblikuje v glineno reko, iz nje pa izstisne še zadnje zračne mehurčke.

10. Rezalna žica
Nato neskončno glineno reko, z zelo ostro žico, razdelijo na posamezne glinene polizdelke. 

11. Stiskalnica
S transportnim sistemom polizdelki pridejo do stiskalnice, kjer strešniki dobijo svojo končno obliko. Obdelovanci  pod visokim pritiskom pristanejo v kalupe. Poleg tega je preša priključena na enosmerni tok, da bi polizdelki lažje izpadli iz kalupa. Visokotlačne stiskalnice izdelajo 3000 strešnikov na uro. Kalupi za obdelovance se izdelajo v lastni livarni obrata iz različnih mavčnih in livarskih materialov. Prednost mavčnih kalupov je v tem, da so med stiskanjem sposobni sprejeti iztisnjeno vodo in tako tvorijo vodni film med kalupom in surovim izdelkom. Glede na to, da na kalupe vplivajo ogromne sile in trenja, jih je treba dnevno večkrat zamenjati. Formiranje oblika

9. Vakuumska preša
Sirovina se dalje prenosi u vakuumsku prešu koja će polugotovi materijal oblikovati u jedan komad gline bez krajeva i ukloniti će i zadnje mjehuriće zraka iz mase.

10. Žica za rezanje
Nakon toga se pomoću vrlo oštrog žičanog rezača komad gline bez krajeva reže na pojedine predoblike crijepa.

11. Revolverska preša
Putem transportnog sustava polugotovi uzorci dospijevaju do revolverske preše gdje krovni crjepovi dobivaju svoj konačni oblik. Ulaze u kalupe pod visokim pritiskom. Osim toga na prešu je priključena i istosmjerna struja, kako bi polugotovi proizvodi lakše izlazili iz kalupa. Te visokotlačne preše izrađuju 3000 krovnih crijepova na sat. Radni kalupi izrađeni su od raznih gipsanih i ljevaoničarskih materijala u ljevaonici koja je u vlasništvu pogona. Prednost gipsanih kalupa je u tome da oni primaju vodu koja se za vrijeme prešanja istisne i na taj način se stvara vodeni film između kalupa i sirovog komada. Na ove kalupe djeluju ogromne sile i trenja, pa ih zato ih treba više puta dnevno izmijeniti.

Oplemenitenje

12. Sušilna naprava
Po stiskanju surove kose odpeljejo do sušilne naprave, kjer jih sušijo več ur. Na tak način še enkrat izločijo vlago. Ta proces sušenja je osnovni pogoj plemenitenja, ki sledi. 

13. Engobiranje in glaziranje
Med postopkom engobiranja, ki velja za najbolj razširjeno obliko plemenitenja,  trosilnik na površje strešnikov posipa fino meglico glinenih usedlin. Med postopkom se engoba stali v eno s keramiko. 
Ta postopek plemenitenja omogoča, da podarimo našim keramičnim strešnikom barvo ter da jo trajno ohranimo v prvotnem stanju. Tako nastane naša dragocena kolekcija „NUANCE". 
Glaziranje načeloma poteka podobno kot postopek z engobo. Na strešnikih se s pomočjo pršilnih kabin enakomerno razpusti glazura iz zdrobljenih, vnaprej staljenih kovinskih delcev, nato pa jih transportirajo v peč.  
Z zaščitnim slojem  opremljena in glazirana velika serija keramičnih strešnikov „FINESSE" ter tudi k ekskluzivni kolekciji „NOBLESSE" strešniki imajo zelo gladko površino. Zaradi tega se umazanija težko obdrži na njih, saj se s prvim dežjem enostavno spere.  Z glazirano kritino CEATON pokrite strehe tako tudi čez desetletja delujejo novodobno in optično privlačno.

Postopek žganja

14. Predgretje
Predhodno obdelani strešniki  se preložijo v tako imenovano H-kaseto, ki poskrbi, da vročina žgalne peči enakomerno porazdeli  po glinenih strešnikih. Preden pa polgotovi strešniki pridejo v tunelsko peč, morajo skozi postopek predgretja.

15. Tunelska peč
Nato strešnike žgejo pri temperaturi več kot 1000 °C v dolgi tunelski peči. Ta postopek traja več ur.  Na vpliv visoke vročine se snov stisne in strdi, posledično se strešniki nekoliko skrčijo, obenem pa izgubijo nekaj trdnosti. Ustvarjanje glinenih strešnikov se lahko opredeli na dva postopka v peči:
a) Pretvorba kristalov pri temperaturi 550-600 °C.
b) Nastanek določene količine staljene glazure, ki poveže med ohlajanjem nestopljene dele. 

16. Ohlajanje
Po procesu žganja strešnike ohlajamo na sobno temperaturo z ogromnimi ventilatorji.

Nadaljna obdelava

17. Ohladitev
Po procesu žganja strešnike S pomočjo ventilatorjev  ohladimo na povprečno temperaturo. 

18. Kontrola kakovosti
Po ohlajanju sledi kontrola kakovosti strešnikov, kjer s kladivom potrkajo po njih, po zvoku sodeč se namreč prepozna, ali imajo strešniki primerno teksturo ali ne. Preverjajo tudi, ali strešnik optično zadovoljuje CREATON-ovo zahtevo po kakovosti. 

19. Pakiranje
V kolikor je žgan izdelek prestal kontrolo kvalitete, jih s polipropilenskim trakom spakirajo v praktične manjše pakete. 

20. Skladišče
Pripravljene pakete hranijo v skladišču, nato pa jih s tovornjakom odpeljejo na gradbišče. 

Proizvodnji proces je prikazan v videu

Potrebujete več navdiha?

CREATON strešni materiali so se uspešno uporabljali v veliko projektih. Pridobite navdih, odkrijte naše reference!